V motoriziranem potniškem prometu v Sloveniji prevladuje uporaba osebnih vozil, s katerimi se dnevno opravi 76 % (693 milijonov potovanj). Ostalih 24 % (220 milijonov potovanj na leto) se opravi z javnimi prevoznimi sredstvi, od tega 75 milijonov potovanj v avtobusnem medkrajevnem prometu vključno s primestnim, 130 milijonov v avtobusnem mestnem in 15 milijonov v železniškem potniškem prometu. V prihodnjem desetletju bo po napovedih evropskih strokovnjakov potniški promet naraščal z letno stopnjo rasti 2%.
Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je izrednega pomena EU prometna politika v smeri spodbujanja uporabe javnih prevoznih sredstev s hkratno ustrezno ponudbo sodobnega javnega prevoza. Dnevne migracije prebivalstva je treba v kar največji meri preusmeriti na sredstva javnega prevoza, ki pa morajo biti konkurenčna po času prevoza, ceni in tudi po udobju. Z omejevanjem osebnega cestnega prometa bo posledično na voljo več infrastrukturnih površin za javni prevoz ter druge oblike trajnostnega prometa (npr. kolesarske poti).
Neugodno razmerje pri izbiri prometnega sredstva je mogoče spremeniti le na podlagi dolgoročno načrtovanih nedvoumnih in dosegljivih ciljev. Na odločitev potnika o uporabi javnega prevoznega sredstva je potrebno vplivati z ustrezno kvaliteto storitve in informacijami (vozni red, cena vozovnic) in mu tako omogočiti kvalitetno pripravo na potovanje. Usklajeni morajo biti vozni redi različnih načinov prevoza in zagotovljena njihova točnost.
Za prestop z enega na drugi način prevoza je treba podpreti uvajanje sistemov enotnih vozovnic. Pri tem gre za povezavo med železniškim in avtobusnim prevozom, kakor tudi letalskim. To je mogoče storiti z mestnim in primestnim javnim prevozom, katere je potrebno ustrezno povezati tudi z letališči. Doseči je potrebno povezavo storitev različnih ponudnikov znotraj istega cenovnega razreda in z isto vozovnico.
Kolesarjenje je odlična alternativa za kratka potovanja do 5 km, a lahko v kombinaciji z javnim prevozom tudi na daljših razdaljah uspešno konkurira motornemu prometu. Kolesar je pomemben in enakovreden udeleženec v prometu in mu je potrebno posvečati posebno pozornost v sklopu oblikovanja celotne prometne infrastrukture. Površine za kolesarje morajo biti načrtovane tako, da so kolesarji bistveno manj ogroženi in bolj upoštevani. Navezovati jih je treba na postajališča javnega potniškega prometa in parkirne površine za motorna vozila.
Tudi v Sloveniji bi lahko s pomočjo strategije Evropske unije, spodbudili ljudi k večji uporabi javnega transporta. Le ta bi morala vsebovati cenejše vozovnice, bolj prilagodljive vozne rede, udobna - potnikom prijazna in tehnološko napredna vozila ter obvezno prilagojeno cestno infrastrukturo avtobusom, kar bi prav gotovo doprineslo k večji konkurenčnosti v primerjavi z osebnimi vozili, katera ob tolikšni številčnosti povzročajo zastoje, škodljive emisije, hrup, veliko porabo dragocene energije, večjo prometno nevarnost in nasploh negativne učinke na ljudi in okolje.
Avtobusi bi v primerjavi z osebnimi avtomobili tako postali atraktivnejši, hitrejši, cenejši, čistejši okolju prijazni in nenazadnje cestno prometno varnejši. Kvaliteta javnega prevoza bi se tako očitno izboljšala.
Več si lahko preberete na:
Evropski in slovenski izzivi
Evropsko sofinanciranje
